Slovenija je država z bogato čebelarsko dediščino in razvito čebelarsko kulturo Različni podnebni tipi ustvarjajo izjemno biotsko raznolikost in rastlinsko pestrost. Ta naravna danost omogoča čebelarjem pridelavo raznolikih vrst medu, značilnih za posamezna območja. Dobra čebelarska praksa v Sloveniji pa je predpogoj, da slovenski čebelarji pridelujejo med, ki ustreza višjim kriterijem kakovosti kot jih opredeljuje Evropska direktiva o medu.
Pomembno vlogo pri zagotavljanju in prepoznavanju kakovosti imajo evropske sheme kakovosti, ki potrošnikom jamčijo poreklo, sledljivost in nadzorovano kakovost medu. V Sloveniji imamo štiri zaščitene medove iz evropskih shem kakovosti: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med, Kraški med in Istrski med z zaščiteno označbo porekla. Ti medovi presegajo kakovostne zahteve, ki jih določa Evropska direktiva o medu. Za vključitev v sheme kakovosti morajo čebelarji čebelariti v skladu z dobro čebelarsko prakso in redno opravljati nadzore neodvisnih kontrolnih organizacij. Tak med se odlikuje po višjih kakovostnih standardih, med drugim tudi po nižji vsebnosti HMF-a in vode. HMF je snov, ki se tvori pri segrevanju hrane, ki vsebuje sladkorje. V primeru medu se uporablja kot pokazatelj, če je bil med neustrezno toplotno obdelan ali dlje časa shranjen. Nižja raven HMF-a pomeni višjo kakovost medu.
Čebelarska zveza Slovenije v okviru evropskega promocijskega programa »Enjoy, it’s from Europe« izvaja promocijske aktivnosti za povečanje prepoznavnosti zaščitenih medov in evropskih oznak kakovosti ZGO in ZOP. Gre za pomembno priložnost za slovensko čebelarstvo, ki s pomočjo evropskih shem gradi zaupanje pri potrošnikih, ohranja visoko kakovost medu in spodbuja odgovorno izbiro. Tako ne le krepimo ugled slovenskega čebelarstva, ampak tudi prispevamo k ciljem evropske strategije »od vil do vilic«, ki temelji na lokalnosti, sledljivosti in varnosti prehranske verige.
Čebelarska zveza Slovenije