Pašne čebele nabirajo nektar (medičino) in mano ter ju shranijo v mednem želodčku. V panju ga oddajo panjskim čebelam. Nektar najdejo čebele navadno v cvetovih rastlin. Mano izločajo žuželke (listne uši, kaparji, medeči škržat), ki se hranijo s sokovi rastlin.
Čebele majhne kapljice napol zrelega medu odložijo v celice satja. V nekaj dneh se sestava tekočine spremeni in zgosti. Nastane med. Ko je med zrel, ga čebele pokrijejo z voščenimi pokrovci in shranijo kot zalogo hrane. Čebelarji voščene pokrovčke odkrijejo in s posebnimi točili iztočijo med ter napolnijo posode.
Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele nabirajo medičino oz. sladke sokove. Te so pri nas akacija, lipa, smreka, hrast, kostanj, hoja, oljna ogrščica, žajbelj, ajda … In od tod tudi toliko različnih vrst medu: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, regratov … Med določene vrste ima senzorične in fizikalno-kemijske lastnosti, značilne za to vrsto, vsebuje pa tudi zadostno količino cvetnega prahu vrste, za katero ga označimo, med iz mane pa vsebuje elemente mane.
Več o posameznih vrstah medu si preberite na naslednjih povezavah:
akacijev med, lipov med, cvetlični med, kostanjev med, smrekov med, hojev med, gozdni med, med divje češnje, med rešeljike in med žepka.
Med vsebuje približno 200 različnih snovi. V glavnem je koncentrirana vodna raztopina ogljikovih hidratov, pri čemer je največ fruktoze in glukoze, ki za človeka predstavljata dober vir energije. Povprečna energijska vrednost medu je 321,4 kcal/100 g.
Poleg tega da je med dober vir energije, vsebuje tudi beljakovine, encime, organske kisline, aminokisline, maščobe, vitamine, minerale (železo, magnezij, mangan, kalij, fosfor, kalcij, natrij, baker in cink) ter fenolne snovi (flavonoidi, fenolne kisline), ki spadajo med antioksidante. Antioksidanti naj bi preprečevali nastanek rakavih obolenj, raznih vnetij, preventivno naj bi delovali pred procesi staranja.
Med lahko uživamo raztopljen v vodi, čaju ali kavi. Z njim nikoli ne sladimo tekočine, katere temperatura je več kot 40 °C. Lahko ga primešamo različnim napitkom ali jedem, npr. čaju, mleku, pecivu, jogurtu, kislemu mleku, naravnim sokovom … Tudi turško kavo lahko osladimo z medom. V naši prehrani lahko popolnoma nadomesti konzumni sladkor, saj poleg sladkorjev vsebuje več bioaktivnih snovi, ki jih potrebuje naš organizem. K različnim jedem (omakam, zelenjavi, mesnim jedem), ki jih pečemo ali kuhamo, ga dodamo predvsem zato, da bi dobile posebno aromo.
Slovenske medove, ki zaradi tradicije in načina pridelave predstavljajo evropsko posebnost, kontrolirano kakovost, zagotavljajo sledljivost in znano poreklo, prepoznate po oznakah zaščitena geografska označba in zaščitena označba porekla.
To sta simbola in garancija kakovosti!Za pridelavo medu, vključenega v sheme kakovosti, morajo čebelarji čebelariti po načelih dobre čebelarske prakse. Tak med mora biti pridelan na določenem geografskem območju, dosegati mora višje kakovostne parametre, kot jih predpisuje Pravilnik o medu, čebelarje pa dodatno nadzirajo še neodvisne kontrolne organizacije.
Vključite se v evropske sheme kakovosti in dokažite kupcem, da delate dobro, da je vaš med višje kakovosti in z znanim poreklom.
Pokličite na 01/729 61 29 Aljaža Debelak ali pišete na aljaz.debelak@czs.si
