Med je naravno sladilo, ki je nepogrešljiv v vsakem gospodinjstvu. Širok spekter naravnih sestavin mu daje antioksidativne in protimikrobne lastnosti, zato se ne uporablja samo kot sladilo, temveč tudi za krepitev zdravja in podporo imunskemu sistemu. Takšne lastnosti pa ima zgolj pravi, naraven med, ki ga pridelajo čebele iz nektarja cvetov ali mane (izločkov sesajočih žuželk na živih delih rastlin).
Slovenija je dežela ponosnih čebelarjev, ki ohranjajo čebelarsko tradicijo. Zaradi raznolike flore, podnebja in geografskih danosti slovenski čebelarji pridelujejo vrsto različnih medov, ki se med seboj razlikujejo po videzu, vonju, okusu in aromi, vsem pa je skupna visoka kakovost. Slednjo slovenski čebelarji zagotavljajo tako, da upoštevajo pravila dobre čebelarske prakse, kar pomeni da med točijo, ko je zrel, pri točenju, polnjenju in skladiščenju pa upoštevajo Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu po načelih HACCP. Kako pa lahko potrošnik preveri, ali dotičen čebelar ta pravila pozna in upošteva?
Na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) že od leta 2015 omogočamo čebelarjem, da se vključijo v evropsko shemo kakovosti Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo (SMGO). Naši izkušeni terenski svetovalci in svetovalci specialisti za varno hrano z rednimi kontrolami in analizami medu skrbijo, da čebelar zagotavlja višjo kakovost medu kot je predpisana v Pravilniku o medu in sledljivost do vsakega kozarca. Delo Čebelarske zveze Slovenije pa vsakoletno kontrolira certifikacijski organ Bureau Veritas.
Kako vem, da je čebelar aktiven član sheme kakovosti SMGO?
Kozarec Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo je opremljen z zaščitno prelepko, ki nosi rumeno modri znak »Zaščitena geografska označba«. Te prelepke si čebelar ne mora natisniti sam ali pa jo kupiti pri tiskarju, temveč jih izdajamo na Čebelarski zvezi, pred vsakim izdanim naročilom pa preverimo, ali čebelar redno izpolnjuje pogoje sheme kakovosti.
Kako preverim ali je to prelepko zares izdala Čebelarska zveza Slovenije?
Po novem bo prelepka za Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo vsebovala tudi QR-kodo. Ta bo potrošniku omogočila neposreden vpogled v ključne informacije o pridelovalcu: njegovo ime, lokacijo, leto vključitve v shemo, podatke o opravljenih kontrolah, izobraževanjih, ki jih izvajajo svetovalci specialisti na Čebelarski zvezi ter povezavo do spletne strani čebelarstva, kjer je bil med pridelan. To pomeni, da lahko potrošnik sam preveri kako pogosto je bilo čebelarstvo kontrolirano in ali se čebelar redno udeležuje izobraževanj na katerih pridobi znanja, ki so ključna za pridelavo varnega in kakovostnega medu.
Aljaž Debelak, svetovalec specialist za varno hrano, Čebelarska zveza Slovenije